Od nekdaj sem si želel, da bi imel v dnevni sobi kamin. Ne le zaradi toplote, temveč zaradi občutka in tistega posebnega miru, ki ga ustvari pogled na ogenj. Ko sva z ženo prenavljala hišo, sva vedela, da bo to eden od osrednjih elementov novega doma. Dolgo sva razmišljala, kateri tip bi bil najbolj primeren, prostostoječi ali vgradni kamin. Na koncu je prevagala odločitev za vgradnega.

Vgradni kamini so mi bili vedno vizualno privlačni. So elegantni, čisti, vključeni v prostor. Omogočajo, da oblikuješ celoten ambient okoli njih. Midva sva izbrala model z veliko stekleno površino in minimalističnim okvirjem, ki se zlije s steno in ne izstopa preveč. Ko sva ga prvič zakurila, je bil občutek čaroben. V prostoru je nastala prijetna toplina, svetloba ognja pa je ustvarila popolnoma drugo vzdušje.

Poleg estetike pa je pomembna tudi funkcionalnost. Vgradni kamini dobro držijo toploto in omogočajo enakomerno ogrevanje več prostorov, če so pravilno povezani. Midva sva si ga umestila tako, da del toplote gre tudi proti hodniku in kuhinji, kar se je izkazalo za zelo praktično.

Danes, ko se zvečer usedeva na kavč, pogosto ugasneva vse luči in pustiva, da prostor osvetljuje samo ogenj. Ni boljšega zaključka dneva. Vgradni kamini niso le vir toplote, so središče doma. In zame pomenijo nekaj več kot le ogrevanje. Pomenijo občutek doma, umirjenosti in tistega tihega zadovoljstva, ki ga prinese preprost trenutek ob ognju.

Tudi gostje pogosto opazijo kamin že ob vstopu in skoraj vsak kdo reče: To pa naredi prostor domač. In res je. Vgradni kamini ne delujejo vsiljivo, ampak prostor dopolnijo. Čez dan je del stene, neopazen, zvečer pa zaživi. Tudi vzdrževanje ni zahtevno, pepel očistiva le enkrat na teden, steklo obriševa in že je spet pripravljeno. Če bi danes še enkrat opremljal dom, ne bi okleval niti za trenutek. Vgradni kamini so za naju postali srce hiše – topli, lepi in predvsem večni.…

Spominjam se, kako smo v osnovni šoli prvič obeležili dan slovenske hrane, s posebnim poudarkom na pobudi ‘slovenski zajtrk’. Takrat se mi je zdelo nekaj posebnega, ves razred zbran ob mizah, na katerih ni bilo čokoladnih kosmičev ali rogljičkov iz trgovine, temveč domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Preproste sestavine, a zanje sem takrat prvič slišala, da so pridelane pri slovenskih kmetih.

Tudi kasneje, kot odrasla, sem se večkrat spomnila tega dne. Z možem živiva blizu manjše kmetije, kjer redno kupujeva mleko in jajca. Letos sva se odločila, da bova za dan slovenske hrane tudi midva pripravila pravi slovenski zajtrk, tak, kot bi ga lahko jedla pri stari mami. Zjutraj sem spekla domač kruh, iz hladilnika vzela maslo lokalne mlekarne, na mizo postavila kozarec medu iz sosedovega čebelnjaka in sveža jabolka z domače jablane.

Ob zajtrku sva sedela brez naglice, brez telefona, z mislimi pri hrani in tistem, kar predstavlja. Slovenski zajtrk je več kot le obrok, je opomnik, kako pomembno je podpirati domačo pridelavo, se ustaviti in ceniti preproste okuse.

Zdaj se tega obreda drživa vsaj občasno tudi čez leto. Ni vedno vse slovensko in domače, a trudiva se, ne le zaradi okusa, ampak zaradi vrednot, ki jih tak zajtrk nosi s seboj. Ko jéva slovenski zajtrk, imam občutek, da nisva le sit, ampak tudi povezana z nečim več. Z ljudmi, ki s trudom ustvarjajo to hrano, in s spomini, ki jih takšna preprostost prinese na plan.

Odkar imava otroke, je slovenski zajtrk dobil še večji pomen. Želiva jima pokazati, od kod prihaja hrana, kdo jo prideluje in zakaj ni samoumevna. Ko skupaj namažemo kruh z medom ali narežemo jabolko, to ni le obrok, je pogovor o naravi, spoštovanju do dela in o tem, kaj pomeni jesti lokalno. Slovenski zajtrk je za nas postal majhna tradicija, ki nas povezuje, uči hvaležnosti in spominja, da kakovost pogosto raste tik za domačim pragom.…

Še vsako leto do sedaj se v mesecu decembru znajdem pred enako težavo, kako pravilno izbrati kartonske škatle, da bodo moja ročno izdelana božična darila varno prispela do prejemnikov. Lansko leto sem se naučil pomembne lekcije, ko je moja sestra prejela paket s polomljenimi piškoti in zmečkanim šalom in vse to zaradi slabe izbire kartonske škatle. Letos sem se odločil, da bom vse naredil pravilno in kvalitetno.

Najprej sem se odpravil v trgovino podjetja, ki proizvaja kartonsko embalažo, da najdem primerne kartonske škatle za moja letošnja darila. Na prodajnih policah pa na desetine različnih modelov in oblik, velikih, majhnih, debelih, tanjših, z ročaji in celo z že pripravljenimi okraski. Ma joj, katera je prava. Prevelika izbira. Med ogledovanjem sem ugotovil, da je prva in najpomembnejša stvar pravilna velikost kartonske škatle. Če bo prevelika, se bodo darila premikala in se tako lahko poškodovala, če pa bodo škatle premajhne, pa bo težko vse lepo zapakirati vanjo. Izbral sem velikost škatle, ki bo le malo večja od vsebine, ravno toliko, da bom lahko dodal še zaščitni material v obliki mehkega papirja, stiropornih kosmičev in mehurčkaste folije. Zdaj samo še izberem debelino kartona, za občutljive stvari, steklini okraski in domači piškoti, sem potreboval trdno in večslojno škatlo, za mehkejša darila, puloverje in šale sem izbral tanjšo škatlo, ki pa bo vseeno dovolj dobro zagotavljala zaščito. Za zapiranje bom uporabil močan lepilni trak in ne kot lansko leto, ko sem uporabil navaden selotejp, ki ni zdržal dolge poti transporta in so se kartonske škatle odpirale še preden so prišle do naslovnika. Poskrbel bom tudi še za dodatno zaščito, na vsako kartonsko škatlo bom nalepili nalepke lomljivo in ravnaj previdno.

Ko sem na koncu pogledal svoja lepo zapakirana božična darila sem vedel, da bodo letos na naslove prispela varno in nepoškodovana. Izbira prave embalaže je res pomembna, da naslovniki namesto prijetnih dobijo neprijetna presenečenja. Pa vesel in lepi božič.

…

Zadnjih nekaj let sem postal zelo velik ljubitelj kampiranja. Tako pa se zelo rad odpravim na kampiranje na morje, med poletjem, ali pa tudi kam v naravo izven poletne sezone. Pri temu pa moram biti vedno pozoren na to, da imam pri sebi vso potrebno opremo. Ta pa tudi ni povsem samoumevna, ter sem rabil kar nekaj let, da sem lahko dobro naštudiral, kaj vse potrebujem.

Prvič pa sem se s kampiranjem srečal, ko sem se odpravil na morje. Takrat smo se s prijatelji odločili, da bomo namesto v kakšnemu apartmaju ali pa hotelu, spali raje v šotoru, saj bomo tako verjetno delali veliko več. Takrat pa nas je doletela ena težava. Na morje smo se odpravili bolj v popoldanskih urah, vendar pa smo načrtovali, da bomo prispeli še vedno takrat, ko bo svetlo. Temu pa nato ni bilo tako, kajti na cesti je bila res močna gneča. 

Zaradi tega pa smo morali kamp in pa šotor nato postaviti v temi. Takrat pa nas je ročna svetilka, ki smo jo imeli s seboj, še kako rešila. Brez nje sploh ne vem, kako bi lahko postavili šotor, saj je bila zunaj skoraj da čista tema. 

Zato pa smo bili zelo veseli, da je bila ročna svetilka del naše opreme, katero pa smo vzeli čisto naključno.

Zato pa sedaj vem, da je to res pomemben del opreme za kampiranje. Tisti primer z morja pa ni bil edini, ko mi je ročna svetilka prišla prav, ko sem moral postaviti šotor. Velikokrat sem se namreč odpravljal tudi na kakšne daljše pohode, kjer pa sem noč preživel v naravi. Ob takšnih izletih pa sem po navadi hodil, dokler je bilo svetlo, nato pa sem poiskal kakšen primeren prostor za vzpostavitev kampa, ter tam postavil šotor. Ker pa je bilo to velikokrat v temi, pa je ročna svetilka spet prišla prav. …

V času študija sem dobil enkrat priložnost, da bi lahko zaslužil nekaj dodatnega denarja. Videl sem namreč, da je neko podjetje podalo razpis, saj so iskali ekipo, ki bi skrbela za telefonski marketing. Tako pa so iskali predvsem komunikativne ljudi in pa tudi študente, saj delo ni bilo nujno polno, oziroma ni bilo polnega delavnika, ter bi me rabili občasno. Ker pa sem bil komunikativen, ter sem z podobnim delom že imel nekaj izkušenj, pa sem se kar prijavil na razgovor.

Na razgovoru pa so videli, da sem popoln kandidat za to delo, ter so menili, da bi lahko bil popoln za njihov telefonski marketing, tako da sem takoj dobil to študentsko delo. Tedaj pa sem tudi imel najprej nekaj uvajanja, ter sem se s podjetjem moral najprej dobro spoznati, tako da sem vedel, kaj nudimo in kako pomagati vsem, ki bi naslovili kakšen klic, na naše podjetje. To pa je bil zelo pomemben korak, ter sem zato najprej nekaj tednov spoznaval podjetje. Glede na to, da pa je podjetje poslovalo s storitvami, katere so mi bile blizu, pa mi to ni povzročalo težav, ter sem se hitro uveljavil.

Nato pa se je pravo delo lahko šele pričelo. Začetki pa so bili, moram reči, zelo težki. Klici so kar prihajali in prihajali, ter se niso ustavili. Na srečo pa je bila večina klicev naslovljena od raznih strank, ki so imela kakšna preprosta vprašanja, na katera sem lahko nemudoma, brez težav odgovoril. 

Nato, ko pa so v podjetju videli, da mi to delo leži, pa so mi dali novo nalogo, nakar pa se je pravi telefonski marketing šele prav začel. Moral sem začeti namreč izvajati klice novim strankam, oziroma potencialnim strankam, katerim sem na kratko razložil kaj nudimo. Tedaj pa smo s tem lahko pridobili nekaj novih strank, kar pa je bilo za podjetje super. …

Če govorimo o prenovi raznih domov, takoj pomislimo na kakšno prenovo notranjih prostorov, ali pa fasade. To pa so seveda predeli hiše, oziroma doma, ki ga prvega opazimo, oziroma nam takoj vzame pozornost. Vseeno pa poleg tega obstaja kar nekaj različnih delov, za katere je potrebno poskrbeti, ko se gremo kakšno renovacijo doma. Na primer, del hiše, na katerega pogosto veliko ljudi pozabi, so garažna vrata. S tem pa sem imel izkušnje tudi sam, nedolgo nazaj.

Tudi sam sem namreč moral zamenjati nekaj stvari v moji hiši, tu in tam. Tega pa sem se lotil predvsem zaradi tega, ker nekako nisem bil zadovoljen s tem, kako je moja hiša izgledala. Zato pa sem se kasneje moral tudi osredotočiti še na zunanjost, kjer pa kar nisem in nisem vedel, kaj manjka, oziroma kaj mi na tej hiši ni všeč. Po daljšemu premisleku pa sem končno opazil, oziroma dal pozornost na moja garažna vrata. Ta zaradi svoje starosti preprosto niso več sledila modernim trendom in pa izgledom, ki sem ga sam želel doseči pri svoji hiši.

Poleg tega pa so bile težave tudi druge. Na primer stara garažna vrata niso več bila niti dobro utesnjena, tako da so skozi spuščale kar nekaj toplote, kar pa je med zimo povzročalo nekaj težav z toplotno učinkovitostjo moje hiše. Nato pa me je tudi skrbela varnost, saj so se mi ta vrata zdela malo preveč enostavna za kakšno ulomitev, da bi lahko bil čisto miren in samozavesten v varnost hiše, ko sem odsoten.

Vse to pa so se mi že zdeli zadosti dobri razlogi, da sem res moral kupiti nova garažna vrata. S tem bi namreč lahko prihranil na ogrevanju, konkretno izboljšal izgled svoje hiše, nato pa bi se lahko tudi počutil veliko varno, ter samozavestno, saj bi lahko bil prepričan, da vanje ne bi moral kar tako kdo vlomiti. …

Nekaj časa nazaj, ko smo z družino zaradi praznika imeli podaljšan vikend, smo se malo pogovarjali o temu, če bi se kam odpravili na kakšen kratek dopust za 3 dni. Nad to idejo pa smo bili vsi zelo navdušeni, kajti že dolgo se nismo odpravili na noben tak skupen dopust, ter smo si zato želeli kam skupaj oditi. Tedaj pa smo morali malo razmisliti kam bi se sploh odpravili.

Tako pa smo kar nekaj časa razmišljali, nakar pa je oče predlagal, če bi se kar odpravili v Bovec. To pa se nam je zdelo zelo prijetno, saj smo vsi ljubitelji narave in raznih pohodov. Bovec pa bi nam nudil odlično iztočnico, kamor bi se lahko odpravili, ter bi nato lahko obiskali, oziroma dosegli kakšen okoliški vrh, kajti Bovec se nahaja v samih slovenskih Alpah. 

Potrebno pa je bilo najti le še kakšno prenočišče za dva dni. Tukaj pa smo nato zasledili hotel Bovec, kar pa se nam je zdelo odlično za to, kar rabimo. Tedaj pa smo si kar rezervirali hotel Bovec, saj smo tudi videli, da je bil ta na odlični lokaciji. S tem smo namreč imeli prav vse blizu, predvsem pa iztočnico za kakšne pohode. 

Najbolj pa nam je bilo všeč to, da je hotel Bovec tudi povezan z naravo, tako da bi imeli v bistvu kar lepo naravno prenočišče, kar pa nam je bilo zelo všeč. Po temu, ko pa je bilo za nočitev poskrbljeno, pa smo že začeli načrtovati, kam vse bi se lahko odpravili, oziroma kaj vse bi lahko počeli v času, ki bi ga preživeli v Bovcu. Aktivnosti za te tri dni, pa je bilo res ogromno, ter smo lahko videli, da to res ne bo težava, kajti Bovec nudi ogromno različnih stvari, ki jih je mogoče tam izvajati. Zato pa smo že komaj čakali na ta dopust. …

Prijatelj, ki mu je 3d modeliranje prava strast, mi je povedal, da ima veliko strank, ki potrebujejo 3d modeliranje zaradi raznoraznih razlogov. Velikokrat gre predvsem zaradi same vizualizacije njihove ideje, saj jim potem ta 3d model, ki jim ga izriše, omogoči lažjo predstavo njihove ideje.

Je pa njegovo 3d modeliranje bolj osredotočeno za inženiring in arhitekturo, saj uporablja program ki omogoča izris z milimetrsko natančnostjo. Se pa kakšenkrat tudi zgodi, da ravno pri izrisu 3d modela, nekaj ne štima in je potrebno kaj popraviti ali dodelati, kar pa mu velikokrat prinese kar nekaj preglavic, ki pa jih sprejme kot izziv, saj včasih pride do kakšnih zahtevnih primerov. Ne gredo pa potem vsi modeli, v 3d print. Včasih je dovolj, če se pripravi le predstavitvena animacija izrisanega 3d modela in se ta potem uporabi za raznorazna oglaševanja, predstavitve, ki jih njegova stranka potrebuje, še posebej takrat ko izdelek še ni popolnoma realiziran, a je ključni za pridobitev sponzorjev ali iskanje partnerjev za neko novo start up podjetje. Zaradi tega niti nujno, da se izdelek tudi naprinta z pomočjo 3d tiskalnika. Saj je 3d modeliranje navsezadnje bolj pomembno kot sam print, a spet je zelo odvisno od časa do časa in od samih projektov, saj je včasih tudi namen samega modeliranja ravno tiskanje. Ga pa je celotna 3d tehnologija že od nekdaj privlačila, tako se je večinoma vsega znanja priučil sam, saj je ogromno časa poleg študija posvetil 3d oblikovanju in kasneje tudi printanju takšnih 3d modelov.

Spomnim se tudi, ko si je kupil tudi 3d svinčnik, ki si lahko z njim risal praktično po luftu. Čeprav ni bila to najboljša ideja, je pa bila odlična izkušnja, ki pa jo je delil tudi z ostalimi, tako da smo lahko to probali še drugi. Tako je njemu 3d modeliranje res priraslo k srcu, da se še danes ukvarja s tem, tudi na poklicni ravni.…

Od kar smo se z družino vselili v našo novo hišo, nas je nekaj vedno motilo. To pa je bila naša streha, ki je pokrivala to hišo, kajti ta nam ni bila nikoli kaj preveč všeč. Bili pa smo mnenja, da lahko strešna kritina res dodela izgled hiše, oziroma ga dopolni v celoto, torej igra veliko vlogo pri temu, da je izgled hiše takšen, kot si ga želimo. Zaradi tega pa sem se sedaj fokusiral na to, da najdem kakšno vrsto strehe, oziroma kritine, ki bo izpopolnila to našo hišo, kar se tiče estetike.

Tedaj pa sem začel raziskovati svet strešnih kritin, o kateremu nisem imel nekaj veliko znanja, saj sem se do sedaj srečal skoraj da samo z opečno streho. Zato pa me je še kako presenetilo, ko sem lahko videl, koliko različnih opcij imam tukaj. Streha je namreč zelo širok pojem, ter sem imel na voljo razne strešne plošče iz umetnih materialov, nato razne vrste opečne kritine, kovinske in pločevinaste plošče, valovitke, betonske kritine in tako dalje.

To pa me je tako presenetilo, da sem rabil kar nekaj časa, da se odločim, katera kritina bo najboljša za mojo streho. Prav tako pa sem moral vzeti v poštev tudi to, da vsaka vrsta kritine ne bo primerna za mojo gradnjo, oziroma mojo hišo. 

Tedaj pa sem se odločil, da bi lahko bila kovinska kritina, oziroma streha, najboljša, kar se tiče estetike moje hiše, ter tudi funkcionalnosti, oziroma praktičnosti. Pri temu pa sem moral le še malo prilagoditi ogrodje strehe, ki ni bilo najbolj primerno za to vrsto kritine, vendar pa to ni predstavljalo velike težave. 

Zato pa sem sedaj res zelo zadovoljen s tem, kako je izgledala moja hiša, ko je imela to novo streho, saj se je ta končno povezovala v neko smiselno estetsko celoto, kar pa je bilo zelo lepo. …

Sama sem prepričana, da je ženski veliko lažje kupiti darilo. Bližala se je obletnica z možem in začela sem premišljevati, kaj bi mu lahko kupila. Pri nas velja pravilo, da za darila ne zapravljamo veliko. Tako sem po netu iskala, kaj bi mu lahko kupila. Res nisem imela nobenih idej. Na koncu sem že premišljevala, da bi ga enostavno peljala na kosilo. Vseeno pa sem vedela, da nekaj mu moram kupiti. Ker sem toliko iskala po netu, sem videla, da so tudi moške zapestnice lahko prelepo darilo. Prav vesela sem bila, da sem to videla. Odločitev je padla, ker so bile moške zapestnice res lepe. 

Kako izbrati pravo, pa je bilo težje vprašanje

Moj mož ni nosil nobenih zapestnic. Tako, da po tej strani bi lahko rekla, da sem pošteno tvegala. Nisem vedela, ali bo nosil zapestnico, ki jo nameravam kupiti ali ne. Tudi nisem vedela ali so njemu sploh všeč moške zapestnice. Kakšen stil mu je všeč? Vse to sem se spraševala. Potem pa sem ravnala po svojem občutku. Odločila sem se, da bom gledala na to, kaj je všeč meni. Enostavno sem odločila, da bo to moje darilo in da mu bom dala res od srca. Če jo bo nosil ali ne, pa je čisto njegova odločitev. S tem se ne bom ukvarjala. 

Danes vam lahko povem, da so lahko moške zapestnice res lepo darilo. Moj mož jo z veseljem nosi in jo je bil še kako vesel. Nisem pričakovala, da bo tako zelo vesel. Včasih nas ljudje presenetijo. Glavno pa je to, da mi delujemo iz srca in potem je velika verjetnost, da bodo to čutili tudi vaši bližnji. Tudi moj mož je čutil, kako vesela sem bila, da sem mu to kupila. Če bi še enkrat odločala o tem, kaj kupiti, bi sigurno bile moške zapestnice na prvem mestu. …